6 vprašanj pozornega prehranjevanja

Pozorno prehranjevanje temelji na šestih vprašanjih. Vprašanja si zastavimo, ko pomislimo na hrano, odgovori nanje pa so naše vodilo pri prakticiranju pozornega prehranjevanja.

 

ZAKAJ jemo?

Fizična lakota ni edini vzrok, zakaj ljudje jemo. Jemo lahko tudi zaradi čustvene lakote, torej kadar smo osamljeni, vznemirjeni, nam je dolgčas. Jemo, kadar smo v stresu ali kadar vsi okoli nas jedo. Morda smo navajeni, da je kosilo vedno ob 12.00 uri ne glede na to, ali smo lačni ali ne. Včasih pa jemo preprosto zato, ker je hrana v bližini. 

Preden začnemo z jedjo, se vprašajmo, zakaj jemo. Mnogokrat se namreč zgodi, da s hrano zadovoljujemo neko drugo potrebo, npr., po bližini, tolažbi, družabnosti ali pa smo samo žejni. A naj vaš odgovor ne bo razlog za kritiko in obtoževanje samih sebe. Uporabite ga kot smerokaz za zadovoljevanje svojih pravih potreb. Ko ugotovite, da ste resnično lačni, si zastavite drugo vprašanje pozornega prehranjevanja.

 

KAJ jemo?

Pri pozornem prehranjevanju lahko jemo VSE. Res je, čisto vse. Nobene jedi si ne omejujemo, saj omejevanje ali celo prepovedovanje določenih živil ali skupin živil vodi do občutka pomanjkanja, prikrajšanosti, slabe volje (npr., ker nikoli več ne bomo smeli jesti sladoleda), pa tudi prenažiranja prepovedane hrane pred vsako začeto dieto (t.i. efekt zadnje večerje). 

Bistvo pozornega prehranjevanja je, da ponovno prepoznamo signale svojega telesa in vzpostavimo zaupanje do njega. Naše telo je čudovit mehanizem, ki sam najbolje ve, kaj potrebuje za optimalno delovanje. Zato si zastavimo vprašanje “Kaj naj jemo?” in poslušamo, kaj nam telo sporoči. Ob rednem prakticiranju pozornega prehranjevanja bomo opazili, da bo telo praviloma izbiralo zdravo hrano, ki nas bo podprla, nas nahranila in nam dala energije. To ne pomeni, da bomo jedli le na sopari kuhan korenček in zeleno solato z limono! Telo si privošči tudi “pregreho”, a presenečeni bomo, da sploh ne tako zelo pogosto, kot bi si mislili. 

 

KDAJ jemo?

Naslednje vprašanje pozornega prehranjevanja je “Kdaj jemo?” Ko smo (fizično) lačni! Ne ob 12.00 uri, ne na vsake tri ure in ne, ko ugotovimo, da smo čustveno lačni. Dober čas, da jemo, je, ko čutimo rahlo lakoto. Na lestvici lakote od 1 – 10 bi to bilo nekje med 3 in 4. Če bi jedli šele, ko bi bili že sestradani (1 – 2 na lestvici), bi z lahkoto pojedli preveč. 

Lestvica lakote

1 – Stradamo. Počutimo se šibke in se nam vrti.

2 – Zelo smo lačni. Smo razdražljivi, smo brez energije, zelo nam kruli v želodcu.

3 – Smo lačni. V želodcu nam začne kruliti.

4 – Začenjamo čutiti lakoto. 

5 – Zadovoljni. Nismo ne lačni ne siti.

6 – Smo prijetno siti.

7 – Malo nam je neudobno. 

8 – Imamo občutek napolnjenosti. 

9 – Zelo nam je neudobno. Boli nas trebuh. 

10 – Tako smo siti, da nam je slabo. 

Seveda v današnjem tempu življenja ne moremo vedno zagotoviti, da jemo točno takrat, ko smo “nekje med 3 in 4”. Do sebe bodimo prizanesljivi in sočutni ter lestvico uporabljajmo kot pripomoček, ne pa kot togo neživljenjsko pravilo. 

 

KAKO jemo?

Tega, kako jesti, so nas učile že naše babice, pa smo pozabili. Jemo počasi in v miru brez motenj, kot so TV, Facebook, telefon, knjiga, časopis… Hrano temeljito prežvečimo, pri hranjenju pa uporabimo vse čute – vid, vonj, okus, otip, sluh. Hrano raziskujemo z otroško radovednostjo. 

 

KOLIKO pojemo?

Pojemo toliko, da smo prijetno siti. Na lestvici lakote je to 6-ica. Da bi lahko prepoznali, da smo na 6-ki, se moramo ponovno naučiti, kakšne signale lakote in sitosti nam pošilja naše telo. Ko se tega naučimo, jih moramo seveda tudi upoštevati in prenehati z jedjo še pravočasno. Sprva nam bo šlo težje in se bomo večkrat najedli do občutka napolnjenosti ali celo še čez, a ob rednem prakticiranju pozornega prehranjevanja bomo hitro prepoznali, kdaj je dovolj. 

Včasih se zgodi, da pojemo manj ali celo spustimo kakšen obrok, saj smo, npr., na sestanku in nam hrana ni dostopna. Ali pa imamo družinsko slavje in se najemo preveč. Tudi telo ne potrebuje vedno enake količine hrane. Če delamo neko težko fizično opravilo, potrebujemo več energije, kot če ležerno posedamo v senci. Ker zaupamo svojemu telesu, da natančno ve, koliko potrebuje za svoje optimalno delovanje, smo lahko prepričani, da bo tudi količino hrane prilagodilo svojim potrebam. Če bomo torej preskočili en obrok, bomo pri naslednjem pojedli več. In če smo se sedaj najedli preveč, bomo dlje časa siti in bomo pri naslednjem obroku potrebovali manj. 

   

KJE jemo?

Da bo izkušnja obroka res čudovita, jemo na mirnem kraju, kjer ni nikakršnih motenj. Če smo v službi, pojdimo stran od svoje mize, še bolje pa je, da gremo ven iz pisarne. Tako se izognemo pastem, ki na nas prežijo, če malicamo na svojem delovnem mestu – telefoni, elektronska pošta, zahtevna šefica oz. šef ali celo stranke. Ne jemo pred televizijo ali leže, temveč se usedimo za mizo. S tem prebavi pomagamo, da kar najbolje opravi svoje delo. 

S prakticiranjem pozornega prehranjevanja bomo tudi opazili, da težko jemo na mestu, kjer je veliko negativnega hrupa, npr., se sliši streljanje po televiziji, ki gori v dnevni sobi, ali se kdo prepira, medtem ko jeste (morda celo vi!). Hrana nam v takem primeru obleži v želodcu in nas tišči, zato je bolje, da zapustimo to hrupno mesto ali počakamo, da se napeta situacija umiri. 

 

Poiščite pomoč vzpostavitvi zdravega, sproščenega odnosa do hrane s pomočjo pozornega prehranjevanja. Več o pozornem prehranjevanju preberite v arhivu člankov.

 

Pridružite se nam!