Načela pozornega prehranjevanja

Pozorno prehranjevanje ima določena načela, ki jim sledimo, če želimo zgraditi porušen odnos s hrano. Sprva morda zgledajo nenavadna in zapletena, na trenutke celo težka. Vendar vaja dela mojstrico in ob redni praksi načela hitro osvojimo. Pozorno prehranjevanje postane naravno. Spoznajmo jih!

 

Jemo, ko smo lačni

Jasno! Ampak, ali je res? Kolikokrat ste se zalotili, da sedite pred televizijo in nekaj grizljate, ne da bi bili zares lačni? Ali pa stojite pred polnim hladilnikom in vzamete neko hrano samo zato, ker je tam?

Dostikrat jemo tudi zato, ker je “prišla ura” za obrok, pri tem pa se ne oziramo na to, ali smo lačni ali ne. Kakor tudi ne, ko smo na obiskih, saj se ne spodobi, da ne bi nič pojedli, ko pa se je gostiteljica tako potrudila za nas. 

Pozorno prehranjevanje se začne, še preden začnemo jesti. Vsakič, ko nas prime, da bi nekaj jedli, preverimo, ali smo zares lačni. Ker dandanes nismo več v stiku z našim telesom, lahko signale za lakoto kaj hitro zamenjamo za kaj drugega, npr. mislimo, da smo lačni, pa smo v resnici žejni, ali pa se počutimo osamljene, to pa interpretiramo kot lakoto.

 

Prenehamo jesti, ko smo siti – zadovoljeni

Tako, kot spregledamo signale, da nismo lačni, spregledamo tudi signale, da smo siti. To se zgodi, ker jih niti ne znamo prepoznati, ali pa smo med hranjenjem zatopljeni v druge dejavnosti in signale za sitost preprosto preslišimo. Zato je pomembno, da smo pozorni na sam proces hranjenja in se ustavimo, ko začutimo, da smo zadovoljeni (ne pa polni). Pri tem nam pomaga, če se ustavimo sredi hranjenja in se vprašamo, ali smo siti ali bi še kaj pojedli.

Če smo naučeni, da moramo pojesti vso hrano s krožnika, ali pa, da se hrane ne sme metati stran, nam bo to načelo sprva delalo preglavice. Pomaga, če si daste zagotovilo, da boste hrano lahko pojedli kasneje.

 

Jemo, kar želimo

Zelo pomembno je, da si ne prepovedujemo ali omejujemo nobene hrane. Da, tudi pice ne. In pomfrija. In čokolade ali piškotov. Vsa hrana je dovoljena! Zakaj? Če si prepovedujemo ali omejujemo določeno hrano, to lahko v nas zbudi močan občutek pomanjkanja in zato po tej hrani le še bolj hlepimo. Saj poznate rek “Kar je prepovedano, je še bolj sladko.” No, to velja tudi za hrano. Ko pa se vdamo in si jo dopustimo, nas lahko ta občutek pomanjkanja privede do prenažiranja. Seveda, ko pa ne vemo, kdaj si bomo spet dovolili ugrizniti v slasten piškot! Bolje, da jih čimveč pojemo sedaj, ko lahko.

To načelo je v nasprotju z vsem, kar smo se naučili v letih boja s hrano. A omejevanje določene hrane oz. prepoved nanjo nam ni prinesla želenega rezultata. Kaj nas torej stane, da ne bi poskusili slediti načelu? Ob hkratnem upoštevanju drugih načel smo lahko brez skrbi, da bi požrli vse, kar vidimo. 

 

Jemo počasi

To pa že vrabci na strehi čivkajo! Pa kljub temu hitimo in goltamo hrano, kot da je to naš zadnji obrok. Morda se nam v resnici mudi na sestanek, pa zato bašemo hrano v usta, morda pa nam je ta navada ostala iz otroštva, ko smo morali hrano hitro pojesti, sicer so nam jo „ukradli“ starejši bratje in/ali sestre.

Če hlastamo po hrani, skupaj z njo zajamemo tudi veliko zraka, ki nas potem tišči v želodcu. Poleg tega v hrani ne uživamo, saj za to niti nismo imeli časa.

Za hrano si vzemite čas. Ne bo se svet podrl, če se ne boste takoj javili na telefon, ali če boste zamudili na sestanek tri minute. Če v službi nimate miru, pojdite iz pisarne, v park, nekam, kjer vas ne bodo motili.

 

Hrano temeljito prežvečimo

To vemo, kajne? Najmanj 30-krat. A po izkušnjah sodeč nas številka le obremeni. Zdi se nam pretirana in še čeljusti nam lahko odpadejo od vsega hudega, še posebej, če žvečimo kakšno žilavo meso. Poleg tega smo pozorni na štetje, namesto na samo hrano. Pozabimo na številko in hrano žvečimo toliko časa, dokler ne postane kot nekakšna pasta.

Zakaj je to dobro? Ker se proces prebave začne že v naših ustih. Medtem ko žvečimo, se s hrano meša slina, v kateri so encimi, ki že opravljajo določene prebavne procese. S tem tudi olajšamo delo želodcu, saj se manjši kosci hrane hitreje prebavijo kot večji. Zanje je potrebne manj želodčne kisline in proces prebave se hitreje konča, ob tem pa hranilne snovi lažje preidejo v krvni obtok.

Splača se malo bolj prežvečiti tudi zato, ker lahko tako bolje okusimo hrano in v njej uživamo.

 

Pri prehranjevanju uporabimo vse čute

Ko hrano postavimo predse, ne planimo takoj po njej. Najprej si jo dobro ogledamo. Kakšnih barv je hrana pred nami? Kakšnih oblik? Je sestavljena? Iz česa?

Nato jo povonjamo. Kakšen vonj ima? Vas pritegne?

Če jo lahko, hrano primemo v roko. Kakšna je na otip? Kakšna je njena tekstura?

Hrano ponesemo k ustom in jo počasi okusimo z jezikom. Kakšnega okusa je? Se ta kaj spremeni, ko ugriznete vanjo, ali ko žvečite?

Nenazadnje, kakšen zvok oddaja ta hrana, medtem ko jo grizete? 

Ko uporabimo vse čute, lahko šele v popolnosti uživamo v hrani. Izkušnja je res popolnoma drugačna od tega, kar smo navajeni.

 

Ko jemo, samo jemo

To pomeni nič branja, gledanja TV, brskanja po računalniku ali celo službenega dela. Ko pozorno jemo, se ne pogovarjamo z drugimi, saj to preusmerja našo pozornost. Tudi razmišljamo ne iz tega razloga. Popolnoma se posvetimo hrani.

Verjetno je to eno najtežjih načel pozornega prehranjevanja, saj smo dandanes navajeni, da delamo milijon stvari hkrati. Na to smo celo ponosni. Vendar pa smo kar za 60% manj učinkoviti, kadar delamo več stvari hkrati, kar je popolnoma v nasprotju s popularnim prepričanjem.

Če se že lahko odrečemo svojim slabim navadam branja, gledanja tv, brskanja po računalniku, medtem ko jemo, pa imamo največje težave z našimi mislimi, ki švigajo sem ter tja in kradejo našo pozornost. To se dogaja pogosto. Zelo pogosto. Ne očitajmo si in ne izgubimo volje. Ko opazimo, da smo z mislimi drugje, preprosto preusmerimo pozornost nazaj na krožnik. Opazujmo hrano, barve, obliko. In ne pozabimo: bolj bomo vadili, lažje nam bo pozornost obdržati na hrani.

 

Ne jemo, ko smo jezni, žalostni, osamljeni, razburjeni…

… a tudi veseli, navdušeni, evforični. Vsa močna čustva zopet odvračajo našo pozornost od hrane. Ne samo, da ob obroka ne bomo imeli ničesar, ker se ga ne bomo niti spomnili, temveč bo hrana, ki jo bomo jedli, ko bomo v neprijetnem čustvenem stanju, neužitna in celo škodljiva. 

 

Poiščite pomoč vzpostavitvi zdravega, sproščenega odnosa do hrane s pomočjo pozornega prehranjevanja. Več o pozornem prehranjevanju preberite v arhivu člankov.

 

Pridružite se nam!