Neprijetna čustva so nekaj povsem normalnega in so del našega življenja. Spremljajo nas od malih nog, ko smo kot dojenčki začutili frustracijo, če nas starši niso takoj nahranili. Nihče na svetu ne more reči, da nikoli v življenju ni občutil neprijetnih čustev, velika večina ljudi pa jih doživlja vsakodnevno.

Kljub temu pred njimi bežimo – na Facebook, v delo, alkohol, droge ali na drugi konec sveta. Ali pa jih hočemo potlačiti: “Nič ni narobe. Že res, da mi je oče umrl pred dvema dnevoma, a jaz sem v redu.” Lahko pa jih izrazimo na neustrezen način kot Nataša iz zgodbe.

Nobena od teh strategij obvladovanja neprijetnih čustev ne prinaša želenega miru. Ne glede na to, kam zbežimo pred njimi, nas vedno najdejo in dohitijo. Ne glede na to, kako globoko jih potlačimo, slej ko prej privrejo na dan v taki ali drugačni obliki. In če jih izrazimo na neprimeren način, se neprijetnemu čustvu, ki smo ga izrazili, pridružijo še druga (npr., krivda in sram sta se v zgodbi pridružila besu).

 

Kako si pomagati, ko nas preplavijo neprijetna čustva?

Vsa čustva, tudi neprijetna, imajo pomembno vlogo v našem življenju. So kot smerokaz, ki nam kaže pot iz situacije, ki nam ni všeč, v situacijo, ki nam je (bolj) všeč. Hkrati so tudi odlični motivatorji za spremembo. Kar pomislite, kdaj naredite spremembo. Takrat, ko ste v trenutni situaciji tako nezadovoljni, da je sprememba lažja in enostavnejša rešitev.

Neprijetna čustva so torej pomembna, a da jih lahko uporabimo sebi v prid in poskrbimo za naše mentalno zdravje (in socialno življenje), moramo imeti na razpolago učinkovite strategije obvladovanja čustev. Ena takih je tudi vaja iz čuječnosti, predstavljena z angleškim akronimom PACT. S pomočjo te vaje dejansko sklenemo pakt s svojimi čustvi.

 

Pakt z neprijetnimi čustvi

Z vajo PACT sem se srečala v knjigi Body Kindness: Transform Your Health From the Inside Out – and Never Say Diet Again avtorice Rebecce ScritchField (Workman Publishing, New York, 2016, str. 114-115). Cilj vaje je, da se v navalu čustev zavemo, kaj se dogaja z nami ter raziskujemo, kako si lahko v tistem trenutku pomagamo. Namesto, da bi se s čustvi borili ali pred njimi bežali, jih sprejmemo, naj bodo katerakoli že. Ko se izvijemo iz miselne zanke, s katero jim poskušamo ubežati ali jih prezreti, smo šele sposobni izbrati ustrezen odziv na čustva in ga tudi izpeljati. S čustvi sklenemo pakt (ang. pact). 

Kaj pomeni PACT?

P – Presence (prisotnost, pozornost)

Ozavestimo, kaj se dogaja v nas. Katero čustvo čutimo?

A – Acceptance (sprejetje)

Sprejmemo svoja čustva taka, kot so. Tako, kot se počutimo v tem trenutku, je v redu.

C – Choice (izbira)

Odločimo se, kaj kaj bomo v nadaljevanju naredili. Katera izbira nas bo pripeljala v boljše življenje?

T – Take Action (akcija)

Ko se odločimo, kaj bomo naredili, stopimo v akcijo.

Tudi Nataša bi lahko v trgovini uporabila vajo PACT. Ko je začutila, da se ji nabirajo neprijetna čustva, bi jih samo opazovala. Opazovala bi, kaj se dogaja z njo. Čutila bi jezo na Tjaža in sram pred drugimi ljudmi.

Naslednji korak bi bil, da bi ti dve čustvi sprejela. V situaciji, v kateri se je znašla, sta popolnoma normalni (neodobravajoči pogledi drugih nakupovalk in nakupovalcev naj v takih trenutkih ne štejejo, saj imamo dovolj dela sami s seboj, da bi se ukvarjali še z njimi).

Na podlagi raziskovanja in sprejemanja svojih čustev bi Nataša izbrala eno od možnih rešitev in jo izvedla. Ta rešitev bi bila zavestna in premišljena ter posledično bolj konstruktivna kot klofuta.

Vaja, vaja, vaja

Seveda ne bomo takoj dosegli čudovitih rezultatov. Kot vsako stvar je treba tudi vajo PACT vaditi, vaditi, vaditi, da jo obvladamo. Sčasoma postane lažje in ko vajo osvojimo, se avtomatično zatečemo k njej.

Tudi če vaje ne obvladamo takoj (kar je popolnoma razumljivo), ali če se težko soočamo s svojimi mislimi in čustvi (prav ta naredijo življenje pestro in zanimivo!), bodimo prizanesljivi do sebe. Nihče se ni rodil mojster oz. mojstrica in vsi moramo vaditi, da to postanemo.

Po tem, ko se umirimo, lahko preučimo dogodek in naš odziv ter naredimo načrt, kako se bomo na podoben dogodek odzvali naslednjič:

Ko se zgodi ________________, se počutim ___________________.

Najraje bi naredila ________________, a namesto tega bom raje ______________.“

Nataša bi torej rekla nekaj takega: „Ko se Tjaž v trgovini meče po tleh in ne uboga, se počutim jezno in me je sram. Najraje bi ga „žvajznila okol’ kepe“, a namesto tega bom globoko dihala, dokler se ne pomirim.“

Poiščite pomoč pri obvladovanju svojih čustev. Več o čustvih najdete v arhivu člankov