Nacionalni inštitut za javno zdravje opredeljuje stres kot fiziološki, psihološki in vedenjski odgovor posameznice oz. posameznika, ki se poskuša prilagoditi in privaditi notranjim in zunanjim dražljajem (stresorjem).

Stres doživljamo takrat, ko se znajdemo v situaciji, ki je za nas neobvladljiva in je povsem normalen odziv posameznice oz. posameznika na stresni dražljaj. Je v bistvu način, kako nas naše telo zaščiti pred kakršnokoli zahtevo ali grožnjo.

Ko začutimo, da se nam približuje nevarnost, pa naj bo resnična ali namišljena, naši možgani telesu sporočijo, naj se pripravi na nevarno situacijo. To reakcijo imenujemo “boj ali beg”(tretji možen odziv je lahko tudi, da zmrznemo, kot npr. srna pred žarometi).

Takrat se naš živčni sistem odzove tako, da telo preplavi s stresnimi hormoni, vključno z adrenalinom in kortizolom. Ti so potrebni, da spodbudijo telo v ustrezno reakcijo na stresni dražljaj – beg ali boj. Reakcijo prepoznamo po:

  • pospešenem bitju srca,
  • hitrem dihanju,
  • napetih mišicah,
  • mrzlih dlaneh in stopalih,
  • izostrenih čutilih,
  • vznemirjenem želodecu in
  • občutku strahu ali ogroženosti.

Vse te spremembe povečajo našo moč in vzdržljivost, pospešijo reakcijski čas in okrepijo našo pozornost.

 

Je stres vedno slab?

Ne, ni vedno. Primarno nas stres zaščiti pred nevarnostjo, npr. da nam dodatno moč, da se branimo, ali nas spodbudi, da stopimo na zavoro in se tako izognemo nesreči. V majhnih količinah nam lahko celo pomaga, da delujemo bolje in nas motivira, da se bolj potrudimo. Pravimo, da “bolje delujemo pod pritiskom”. Ko naš odziv na stres deluje pravilno, nam stres pomaga, da smo bolj fokusirani in dojemljivi.

A na določeni točki se konstanten stres sprevrže v našega sovražnika in povzroči škodo tako na našem zdravju, razpoloženju in produktivnosti, kot tudi odnosom in kvaliteti življenja na splošno. Kar 70 do 80 odstotkov vseh obiskov pri zdravnici oz. zdravniku je zaradi bolezni, ki so povezane s stresom.

Še preden je prepozno, moramo poskrbeti zase in ukrepati, da se v našem telesu ponovno vzpostavi ravnovesje. Pred prekomernim in škodljivim stresom se lahko zaščitimo tako, da se naučimo prepoznavati znake in simptome kroničnega stresa ter sprejmemo oz. izvajamo ukrepe za njegovo zmanjšanje oz. odpravo.

 

Poiščite pomoč pri zmanjšanju oz. odpravi stresa. Več o stresu najdete v arhivu člankov

 

Viri:

http://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/datoteke/ko_te_strese_stres.pdf

https://www.helpguide.org/articles/stress/stress-symptoms-signs-and-causes.htm#what

http://diagnosticni-laboratorij.si/stres/