Kar je za nekoga stresno, je lahko za nekoga drugega največji užitek (npr. sprehod po polnem mestnem središču). Kako oseba dojema stres in stresne dražljaje, je odvisno od njene osebnosti, izkušenj, občutka kontrole, količine energije, ki jo ima, okoliščin, v katerih se stresorji pojavljajo, širšega in ožjega okolja, v katerem oseba živi, pa tudi od njene življenjske naravnanosti ter kvalitete odnosov z ljudmi, ki jo obdajajo.

Stresni dražljaji se imenujejo stresorji. To so dogodki, osebe ali predmeti, ki jih doživljamo kot stresni element in povzročijo stres. V nasprotju s splošnim prepričanjem pa stresorji niso le negativni, npr. preveč dela v službi in nagajivo obnašanje otrok.

To vključuje tudi običajno prijetne dogodke, kot so poroka, nakup stanovanja, napredovanje, rojstvo otroka…

Stresni dejavniki pa niso le zunanji, temveč so tudi notranji. Tako rekoč si sami povzročamo stres, ko nas pretirano skrbi za stvari, ki se bodo – ali pa morda sploh ne – zgodile, ali ko gojimo nerazumne, pesimistične misli o življenju.

 

Najpogostejši zunanji vzroki stresa so:

  • velike življenjske spremembe,
  • služba ali šola,
  • težave v odnosih,
  • finančne težave,
  • otroci in družina,
  • prezaposlenost.

 

Najpogostejši notranji vzroki stresa so:

  • pesimizem,
  • nezmožnost sprejemanja negotovosti,
  • togo razmišljanje, pomanjkanje fleksibilnosti,
  • negativni samogovori,
  • nerealna pričakovanja, perfekcionizem,
  • stališče “vse ali nič”.

 

Z uporabo Lestvice stresa po Holmesu in Raheju ocenite, kako stresno je vaše življenje in kolikšno je tveganje za razvoj bolezni zaradi stresa (orodje je v angleškem jeziku).

 

Poiščite pomoč pri zmanjšanju oz. odpravi stresa. Več o stresu najdete v arhivu člankov

 

Viri:

http://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/datoteke/ko_te_strese_stres.pdf

https://www.helpguide.org/articles/stress/stress-symptoms-signs-and-causes.htm#what