Ste siti, a bi še jedli?

Ste se kdaj zalotili, da ste bili siti, že skoraj polni, a ste vseeno tlačili hrano v usta? Kako ste se počutili potem? Ste bili razočarani? Jezni sami nase? Vas je bilo sram?
Bodite prizanesljivi do sebe, vsakemu se kdaj zgodi, da poje preveč. Da bomo v prihodnje bolje pripravljeni in se bomo lažje izognili pastem, raziščimo 5 (+ enega) najpogostejših razlogov, da želimo jesti, čeprav smo siti in kako si pri tem lahko pomagamo s pozornim prehranjevanjem.

 

5 razlogov, da bi še jedli

Avtorica: Michelle May, M.D., ustanoviteljica www.AmIHungry.com Mindful Eating Programs and Training
Članek temelji na knjigi Eat What You Love, Love What You Eat: A Mindful Eating Program to Break Your Eat-Repent-Repeat Cycle (dostopna na https://amihungry.com/marketplace/)

 

1. Izbrali ste hrano, ki je v resnici niste želeli.

Zadovoljitev ni posledica le fizične sitosti, temveč tudi uživanja v hrani, ki jo izberete. Z jedjo morda želite nadaljevati, ker niste zadovoljili svoje „hedonistične lakote“, ki izhaja iz pričakovanja užitka pri jedi. Am I Hungry? programi pozornega prehranjevanja vas naučijo specifičnih strategij, ki vam lahko pomagajo uravnotežiti prehranjevanje zaradi oskrbe telesa in zaradi užitka. Tukaj je nekaj namigov, kako to storiti.

  • Preden izberete hrano, se ustavite in se vprašajte: „Česa si želim?“ Tako je bolj verjetno, da boste izbrali nekaj, kar bo zadovoljilo vašo željo po uživanju v hrani.
  • Med jedjo se občasno ustavite in preverite, ali resnično uživate v hrani. Bolje je, da preverite, ko še niste siti, da boste lahko pravočasno izbrali kaj drugega.
  • Če vam hrana, ki jo jeste, ni všeč, a ni druge možnosti, si obljubite, da boste naslednjič izbrali hrano, ki vam je res všeč.

 

2. Med jedjo niste bili pozorni na hrano, zato vaši možgani niso zadovoljeni.

Če med jedjo niste bili pozorni na hrano, vaši možgani niso uživali v njej. Četudi ste siti, se lahko počutite nepotešene. Ko se posvetite hrani – vključno z raziskovanjem njenega izgleda, teksture, vonja in okusa – možgani zaznajo užitek in zadovoljstvo.

 

3. Jedli ste nekaj, česar si običajno ne dovolite jesti.

Prenajedanje je lahko posledica občutka pomanjkanja ali strahu, da določene hrane ne boste več jedli. Ko jeste hrano, ki je resnično redka, npr. kakšna lokalna specialiteta na potovanju, se lahko zavestno odločite, da je zaradi izkušnje vredno občutiti neugodje zaradi preveč zaužite hrane. (Vseeno si zapomnite, da je tanka črta med užitkom in muko ter da lahko svojo odločitev kasneje obžalujete!)

Bolj pogosto se zgodi, da ljudje pojedo preveč hrane, ki v resnici ni redka. Mogoče jeste v novi restavraciji – bi lahko presežek hrane nesli domov in jo pojedli naslednji dan za kosilo? Če ste na zabavi, bi lahko gostiteljico oz. gostitelja povprašali za recept?

Omejevanje določene hrane iz dietetičnih ali zdravstvenih razlogov vas lahko pripelje do občutka pomanjkanja, kar vam otežuje, da bi se ustavili pri jedi. Ključnega pomena pri prekinitvi začaranega kroga ješ – se kesaš – ponoviš je, da jeste tisto hrano, ki vam je všeč!

 

4. Želite nadaljevati z jedjo zaradi signalov iz okolja.

Do prenajedanja lahko pripelje nešteto signalov iz okolja, npr., preveč hrane na krožniku, hrano se bojite zavreči, če ste že plačali, hočete pojesti vse, samopostrežni bifeji, držanje koraka z drugimi. Pozorno prehranjevanje pomaga, saj se lahko takrat, ko opazite razhajanje med fizično sitostjo in željo po nadaljevanju z jedjo, zavestno odločite, da se počutite dobro, četudi se ustavite.

 

5. Želite jesti zaradi čustvenih vzrokov.

Ko želja po hrani ni posledica lakote, vas hrana nikoli ne bo zadovoljila! Tako je zato, ker hrana zagotavlja le začasno tolažbo oz. vas začasno zamoti. Ko jeste v odgovor na čustvene sprožilce, bodo zdolgočasenost, stres, osamljenost, nezadovoljstvo ali druga čustva zopet priplavala na površje takoj, ko boste nehali jesti. Pognala vas bodo, da nadaljujete z jedjo (oz. da zopet jeste).

Rešitev te težave je bolj zahtevna. Poglejte video z naslovom How to Decode Emotional Eating (2. video). Če se težava še naprej pojavlja ali je resna, izpolnite ta vprašalnik in ugotovite, ali se morda borite z motnjo hranjenja.

 

———- spodnjo točko je avtorica opisala v komentarjih pod člankom ———-

6. Želite jesti, ker je hrana dobrega okusa.

Pozorno prehranjevanje nam pomaga opaziti, da je hrana najbolj okusna, ko jo začnemo jesti. Bolj, kot postajamo siti, manj okusna postaja hrana. Zdi se, kot da bi jedli spomin na okus, ki ga je hrana imela na začetku! Če nadaljujemo z jedjo, ugotovimo, da užitek ob tej slastni hrani nadomesti nelagodje ali celo muka. Če se ustavimo in se spomnimo, da je tanka črta med užitkom in muko, se je lažje ustaviti pravočasno in preostanek hrane prihraniti za drug obrok ter tako še enkrat uživati v njej!

 

Prevedla: Nina Rapilane Obran
Originalni članek v angleškem jeziku lahko preberete tukaj.

Kakšno je vaše mnenje?

Posted in Pozorno prehranjevanje.